V zadnjem mesecu je bila najmanj trem občanom zavrnjena objava njihovih prispevkov na platformi MojaObčina.si. Doslej smo imeli občani Bleda , upoštevajoč pravila za objavljanje besedil namenjenih javnosti, možnost objave le-teh v mesečniku Blejske novice ( BN ) ter na platformi MojaObčina.si . Prispevki za Blejske novice so znakovno omejeni na 2500 znakov. Zgodi se, da tematizirani prispevek potrebuje širšo razlago, kar je bilo ob povečanem obsegu znakov možno objaviti na portalu MojaObčina.si. Nastala je absurdna situacija; dva od zavrnjenih prispevkov sta bila objavljena v BN, objava na platformi pa je bila zavrnjena. Zakaj? Od avgusta 2026 so v veljavi “posodobljene uredniške usmeritve“, ki jih določa izdajatelj spletne strani MojaObčina.si .
Izdajatelj spletne strani MojaObčina.si
je podjetje PriMS d.o.o. iz Ljubljane, ki se ukvarja z medijskimi in računalniškimi storitvami. Platformo predstavlja “ kot vrhunsko rešitev in paradni projekt ter največji slovenski ekosistem za lokalne novice in dogodke“. Vizija podjetja je postati “zaupanja vreden dolgoročni poslovni partner“. Torej za posel gre. Seveda ima zasebno podjetje legitimno pravico, da spreminja uredniško politiko, a je tokratna – različica avgust 2026 - v nasprotju z obljubo izdajatelja spletne strani, zapisano v preambuli k Splošni pogoji mojaobcina.si , da “… spletno mesto MojaObčina poleg posredovanja informacij omogoča tudi prosto in svobodno izmenjavo mnenj in prispeva k dvigu demokratičnega dialoga na ravni lokalnih skupnosti“.
Sprememba uredniške politike
Problem je v tem, da izdajatelj platforme, ki je zasebno podjetje, povsem legitimno spreminja uredniško politiko, ki pa mora biti skladna z zakonom o medijih, poslovni partner na drugi strani pa je občina Bled, ki mora svojim občanom, katerim je platforma namenjena, skladno z načeli demokratične družbe omogočati, poleg posredovanja informacij, tudi *prosto in svobodno izmenjavo mnenj in prispevati k dvigu demokratičnega dialoga na ravni lokalne skupnosti. *Nova uredniška politika, ki uvaja pravilo, da se “pisem bralcev oziroma občanov in odprtih pisem ne objavlja več “, je v svojem bistvu prikrita preventivna cenzura. Občina Bled jo je nekritično sprejela. V čigavem interesu je taka odločitev? Ali se s prepovedjo objave pisem bralcev morda dela uslugo prav občinskim oblastem? Gre za omejevanje pravice občanov do udeležbe pri izmenjavi informacij in stališč o javnih zadevah, s čimer je občanom , katerim je platforma namenjena, kršena pravica do javne komunikacije o javnih zadevah. S tem se ne izgublja le demokratičnost občinske platforme, izgublja se tudi kredibilnost podjetja, ki je njen izdajatelj. Ali to pomeni, da platforma MojaObčina z novo uredniško politiko, ki v duhu strateškega komuniciranja izključuje objavo besedil, ki jih po neznanih kriterijih kategorizira kot “pisma bralcev“, postaja orodje nadzora v službi lokalne politike? Strateška komunikacija je namreč ključno orodje za učinkovito upravljanje sprememb, vključno z utišanjem avtorjev, ki javnosti posredujejo prispevke, ki so za občinsko oblast manj prijetni. Povedno je, da mi prav komunikacijska strateginja podjetja, ne osebno, temveč preko naše lokalne (so)urednice portala sporoča, da moj prispevek “Vaška straža po blejsko“ ne bo objavljen: brez obrazložitve zakaj ne, očividno je kategoriziran kot “pismo bralcev z osebnim razmislekom“ , ki jih v skladu z novimi pravili ne objavljajo več.
Vloga občine v zadevi
Zakaj se spremenjena uredniška politika uvaja prav v predvolilnem obdobju? Zakaj občani z novimi pravili igre nismo bili seznanjeni? Ali je morda dopustna domneva, da je občina celo iniciator te prepovedi ? Tako ravnanje bi bilo skladno z obljubo ponovnega županskega kandidata, ki se mu je zapisala na letaku Lista Tonija Mežana; pred dnevi smo ga dobili v poštne nabiralnike in se glasi: “ Vsekakor kot #županmežan tudi v bodoče ne bom dovolil, da bi bil lokalni politični parket poligon za kazanje moči, ampak prostor …“. Kakšno moč ima v mislih župan sicer ni opredeljeno, nedvomno pa se zaveda moči besede, ki jo tudi sam zna populistično (zlo)rabiti prav s pozicije moči. Njegova ponovna kandidatura pomeni, da smo vsi tisti, ki smo si doslej drznili javno izražati kritična stališča do upravljanja zadev javnega značaja, nebodigatreba, ki ga je treba predvsem utišati.
Prav tekom tega mandata smo bili priča, kako oblastna struktura ni naklonjena postulatu demokratične družbe, to je pravica do izražanja. Naj spomnim, kako se je odzval občinski svetnik Jaka Bassanese, ko je urednica BN gospa Branka Smole na seji OS ob predstavitvi letnega poročila o BN predlagala, da naj bi se povečalo število strani za mesečnik BN; njegova skrb je bila, da bi se s tem povečal obseg objav v rubriki Pisma bralcev. In naj spomnim, kako je župan A. Mežan na javni predstavitvi idejne zasnove projekta Obnova OŠ Bled (april 2025) občanu, ki je izrekel določene kritične pomisleke, prepovedal besedo, ga prijel za ramo in usmeril nazaj na stol. Sprašujem se, le zakaj se občinski funkcionarji bojijo občanov, katerih izvoljeni predstavniki so?
Svoboda govora
Apriorna zavrnitev objave besedila na platformi MojaObčina.si, ki ga urednica po neznanih kriterijih kategorizira kot “pismo bralcev“ , je eklatantna kršitev temeljne človekove pravica do svobode javne besede. Občina mora v občinskih medijih – v BN in na platformi - občanom zagotoviti svobodo govora oziroma izražanja, ki zagotavlja enakovredno obravnavo govorjenega in objavljenega izražanja. Omejitev, ki apriorno ne dovoljuje objave , je nedvomno kršitev človekove pravice do svobode izražanja. “Cenzuro“ v razumevanju uradnega pregledovanja javnosti namenjenih besedil opravi urednik, “samocenzuro“ pa avtor besedila, ki ga pri pisanju zavezujejo odgovornost za verodostojnost vsebine, koristnost za občane in upoštevanje načela, da s svojim prispevkom ne sme škoditi.
Nekritično sprejetje nove uredniške politike oziroma odsotnost obsodbe spremenjene uredniške politike na strani župana legitimizira “ preventivno cenzuro“. Osebno ne vidim razlogov za upravičevanje omejitve svobode govora oziroma izražanja, ne glede na uporabljeno komunikacijsko sredstvo. Naj ponovim: vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja. Platforma MojaObčina .si mora kot lokalni informacijski medij in informacijski prostor ostati v službi vseh občanov, ne le oblastnikov in njihovim politikam naklonjenih.
Namen uvajanja spremenjene uredniške politike v predvolilnem obdobju je prozoren. Namen uvajanja “prikrite preventivne cenzure“ je oslabiti oziroma utišati vpliv kritičnih mnenj. Posodobljena uredniška politika eksplicitno navaja, da “platforma MojaObčina.si …ni odprt forum za neomejeno objavljanje osebnih stališč“. Zakon o medijih pa dejavnost medijev opredeli takole: “ Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti ter varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in poklicnimi kodeksi ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela“. Torej?
Kritične avtorje, razmišljujoče občane, ki opozarjajo na anomalije pri upravljanju občine in na netransparentnost političnih odločitev ali celo na samovoljo upravljalcev prostora , je seveda treba utišati. Nova uredniška politika ureja prav to področje in je v posmeh “dvigu demokratičnega dialoga“.
Blejske zgodbe
Ob tematiziranemu problemu se zastavlja vprašanje, kako če sploh, se pogovarjamo o zadevah javnega značaja. Ker dialog med občinsko oblastjo in občani vedno znova izostane – tak je primer projekta Obnova OŠ Bled - bi moralo biti omogočeno, da v izogib širjenju izkrivljenih informacij v zadevah javnega značaja občani imajo možnost, da o zadevah argumentirano pišejo in v duhu državljanskega demokratičnega in neposrednega nadzora oblasti politikom tudi zastavljajo vprašanja. Tudi na portalu. Pripoved blejskih zgodb ne sme biti enostranska pripoved. Zamolčane zgodbe je treba razkriti, zgodbe brez epiloga je treba dokončati.
Če je platforma resnično namenjena obveščanju občanov z ažurnimi novicami in vsemi tistimi lokalnimi informacijami, ki si jih občanke in občani na spletu želijo in iščejo, potem je vprašanje, ali se občani strinjajo s cenzuriranim portalom.
Blejski župan A. Mežan, ki je dopustil uveljavitev prikrite preventivne cenzure na platformi MojaObčina.si, je po 20 letih političnega udejstvovanja v prostoru pustil sled, ki bo zapisana v analih blejske občine.
Sonja Dornik