Vir: mojaobcina.si - Povezava do članka
Bilo je v noči pred slovenskim praznikom Dneva kulture, ko so se prvič prižgale luči na Mlinskem polju. Ironična ali cinična gesta občine kot uvod v praznovanje Dneva kulture? Vsekakor povedna! Ob cesti, ki preko kmetijskih zemljišč – skozi kulturno krajino - povezuje vasi Mlino in Selo, je bilo v neenakomernih presledkih (77m-33m-36m-44m-34m-35m) umeščenih pet kandelabrov. Zakaj neenakomerno? Odgovor je povsem banalen; le eden od lastnikov zemljišč, ki mejijo na cesto, vsi so Mlinani, je dal soglasje za služnost na svojih parcelah. Sicer pa lastniki zemljišč - vzdolž sedaj že razsvetljene ceste - niso bili pisno seznanjeni z namero občine, da bodo osvetljena tudi njihova zemljišča.
Projekt brez načrta
Mlinsko polje je registrirana kulturna dediščina, gre za varovano območje Ambient Bleda, za območje migracijskih poti divjadi in za območje kulturne krajine. Za pripravo projekta, to je širitev omrežja javne razsvetljave v neposeljen prostor, bi občina kot investitor morala upoštevati predpise, ki pomenijo omejitve za posege v prostor in določajo javnopravne režime, na podlagi katerih je za poseg treba pridobiti mnenje oziroma soglasje k načrtovanemu posegu v prostor. Pridobiti bi morala kulturno-, naravo- in okoljevarstveno mnenje, pogoje in morebitna soglasja za poseg v prostor. Še dan pred začetkom del načrt za poseg ni obstajal. Ali to pomeni, da je bil projekt izveden brez mnenj nosilcev urejanja prostora in brez načrta? Kako je to mogoče?
Ali je občina projekt namenoma izvedla diletantsko ali pa sodelovanje med strokovnimi službami znotraj občine ne deluje? Ali gre pri pristojnih uradnikih v zadevi morda za manko strokovnih kompetenc? Vodja oddelka za prometno infrastrukturo bi morala na oddelku za okolje in prostor le zaprositi za lokacijsko informacijo, ki bi jo usmerjala pri pripravi projekta.
Podlaga za izvedbo projekta je na lanski junijski seji OS (2023) - na predlog koncesionarja Petrol d.o.o. - potrjen Program izvajanja GJS dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Bled za obdobje 2023-2026, ki vključuje tudi širitev mreže javne razsvetljave v območja zunaj naselij. Gre za cestne povezave med naselji znotraj občine, ki so speljane preko kulturne krajine oziroma kmetijskih zemljišč. Predlogi so bili podani s strani občine in tudi plan je določila občina. Gre za dediščino iz obdobja oblastovanja tandema J.Fajfar in M. Berčon, ki je bilo “zlato obdobje za sklepanje koncesijskih pogodb“. Vsekakor bi morala občina, z ozirom na danes znane posledice svetlobnega onesnaževanja v naravnem okolju, preizprašati ustreznost programa za širjenje omrežja javne razsvetljave zunaj naselij in ga ne nekritično privzeti. Sklicevanje na koncesijsko pogodbo – sklenjeno leta 2012 – je sicer prikladen izgovor, ki pa današnjih odločevalcev v zadevi ne odvezuje odgovornosti za svetlobno onesnaževanje v varovanem območju odprte krajine.
Verjetno je bilo preambiciozno pričakovati, da bo članek*, ki sem ga 10.6.2023, torej tri dni pred sejo OS objavila na MojaObčina.si, v katerem tematiziram problem osvetljenosti nočnega okolja oziroma svetlobno onesnaževanje Mlinskega polja, pri svetnikih deležen kakršnekoli pozornosti. Odbor za prostor, varstvo okolja in infrastrukturo je program nekritično podprl, OS pa sprejel.
Kako pa je z legalnostjo izvedbe projekta, ki zanemarja zavezanost pravilom, ki to področje urejajo? Zakaj direktorica OU ni zagotovila, da se projekt postavitve javne razsvetljave zunaj naselja izvede skladno s tozadevnimi pravili? Pri poseganju v prostor smo namreč vsi zavezani istim predpisom; tako občina kot tudi občani. S takim ravnanjem je občina napačen smerokaz občanom.
V Gorenjskem glasu je župan poudaril, da “mora kot župan zagotavljati ravnotežje med varnostjo, zdravo kmečko pametjo in svetlobnim onesnaževanjem“ ter da “svetilke onesnažujejo precej manj kot marsikatera stavba na Bledu, ki je osvetljena celo noč.“ Gre za abotno primerjavo med urbanim in naravnim okoljem. Ali bomo dopustili, da táko domačijsko odločanje postane vzorec za nadaljnji prostorski razvoja Bleda?
V imenu turizma
Pomen javne razsvetljave na Mlinskem polju naj bi bil v zagotavljanju varnosti za kolesarje, pešce ter turiste. Toda koliko teh v nočnem času zaide na to cesto, da bi bila iz tega naslova utemeljena osvetlitev kmetijskih zemljišč in s tem svetlobno onesnaževanje? Ali je bilo dosedanje prehajanje Mlinskega polja nevarno? Kako so se doslej te nevarnosti manifestirale? S katerimi strokovnimi podlagami občina utemeljuje umestitev javne razsvetljave na kmetijska zemljišča? Ali je bilo izvedeno štetje udeležencev prometa v nočnem času?
Koliko prometnih nesreč se je na tem niti pol kilometra dolgem odseku v preteklosti že zgodilo? Mlinani, ki živijo ob Mlinskem polju povejo, da ta cesta v nočnem času bolj sameva. Redki so avtomobili, pešci pa skorajda bele vrane. V času turistične sezone se v temnem delu dneva preko sicer sprehodijo turisti, ki so nastanjeni pri sobodajalcih na Selu. Ali je zaradi njih ali njihove morebitne vinjenosti, ko se vračajo iz objezerskih lokalov, potrebna osvetlitev Mlinskega polja? Kolesarji so v nočnem času praviloma opremljeni s čelnimi svetilkami.
Zakaj pa sobodajalci ne bi svojih gostov, ki se ponoči odpravijo čez Mlinsko polje, opremili z žepnimi svetilkami? Gostje v lokalu na izletniški kmetiji, ki se nahaja na robu Mlinskega polja, izražajo navdušenje nad opazovanjem zvezdnatega neba v jasnih poletnih nočeh. Prihajajo iz urbanih okolij, kjer jih za mesta značilna močna osvetlitev prikrajša za doživljajsko vrednost pogledov v nebo.
Tudi to je dodana vrednost turistične ponudbe!
Vplivi javne razsvetljave na naravno okolje
Znano je, da svetlobno onesnaženje v naravnem okolju vpliva na ekosisteme, ki ščitijo zemljo in na biotsko raznovrstnost. Izposodila si bom povzetke pomembnih izsledkov, ki so bili predstavljeni na Posvetu o svetlobnem onesnaževanju, ki sta ga organizirala SAZU in Prirodoslovni muzej (15.2.2024), in jih je v svojem članku v Delu povzel novinar Borut Tavčar**.
Ker gre za osvetlitev v območju kmetijskih zemljišč naj izpostavim posledice svetlobnega onesnaženja na:
- rodovitna tla; deževniki pridejo ponoči na površje, da se hranijo in parijo, njihova aktivnost se pod svetlobo zmanjša za 76 odstotkov, parjenje pa za 85 odstotkov;
- drevesa pod svatilkami vzbrstijo 7,5 dni pred drugimi, kar je učinek kot segrevanje za dve stopinji Celzija;
- opraševanje rastlin pod močnimi svetilkami upade za vsaj 42 odstotkov, nočnih opraševalcev je namreč več kot polovica;
- upade številčnost vseh žuželčjih skupin, na kar pa vpliva tudi uporaba pesticidov, zmanjšanje habitatov in podnebne spremembe.
Nova uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja bo med drugim predpisala ugašanje svetilk v območjih Nature 2000 in krajinskih parkih in prepovedala razsvetljevanje zunaj naselij. Bled, opevana zelena destinacija, s postavljanjem svetilk vzdolž cest, speljanih preko kulturne krajine, sramoti samega sebe in kompromitira očitno le deklarativno zavezanost strateškim usmeritvam o trajnostnem prostorskem razvoju in razvoju trajnostnega turizma.
Politična (pre)moč za pomoč?
Ali gre pri projektu širitve mreže javne razsvetljave izven urbanega prostora za demonstracijo politične moči po načelu “zdaj smo pa mi na vrsti“ ali za neusklajeno delovanje občinskih strokovnih služb? Svetniki bi morali poiskati odgovor, saj je nadzor delovanja občinske uprave in župana ena od njihovih pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti. Ko se o zadevah, ki jih urejajo predpisi, odloča na osnovi “zdrave kmečke pameti“ in politične (pre)moči, bi morale rdeče luči zasvetiti prav občinskim svetnikom. Pa jim niso!
Pri projektu širitve omrežja javne razsvetljave zunaj naselij gre za relevantno okoljsko vprašanje oziroma problem, o katerem ne sme odločati le politika; v obzir je treba vzeti dejstvo, da svet poganjata denar in pohlep. Kultura demokratičnega komuniciranja med oblastniki in javnostjo narekuje, da bi občina morala predhodno izvesti javno razpravo, ki bi morala biti strokovna in razbremenjena tako političnih kot drugih interesov. Odločitev lokalnih politikov kaže na pišmeuhovski odnos do varovane kulturne dediščine, ki se odraža v neupoštevanju kulturnovarstvenih, naravnih in okoljskih izhodišč, katerim morajo biti podrejeni drugi interesi v obravnavanem območju. In gre za ignoranco do javnega mnenja. Zdi se, da se blejski svetniki s takimi zadevami ne trapijo. Odločitev bi morala temeljiti na tehtanju med omejitvami, ki izhajajo iz varstvenih režimov in med različnimi interesi (javni, zasebni, kapitalski), ki se v prostoru srečujejo. Tokrat je zasebni interes sobodajalcev ob podpori politične (pre)moči nadvladal javni interes.
V tem smislu je realizirani projekt manifestacija človekovega brezbrižnega odnosa do varovanega območja. Podžupan, gonilna sila projekta, si je skupaj s sovaščani Sela postavil spomenik, ki bo kot opomnik svetil tudi prihodnjim generacijam s sporočilom, kako se z varovanimi območji ne ravna.
Sonja Dornik
Ad* “Novogradnja javne razsvetljave na Mlinskem polju“ (MojaObčina.si, rubrika
okolje in prostor,10.6.2023)
Ad** “Metulji krožijo okrog svetilk do smrti“ (Delo, str.4, 21. februar 2024)
Vir: mojaobcina.si - Povezava do članka