Vir: mojaobcina.si - Povezava do članka
Letošnja plima turistov je, kot še nikoli doslej, v prostor naplavila neznosne razmere: kolone vozil, bolj stoječe kot vozeče, gnečo vsepovsod, mirujočo pločevino, ki zakriva zelenice, da smradu izpušnih plinov, ki je ob visokih temperaturah zraka še bolj izrazit, ter hrupa sploh ne omenjam. To so razmere tega poletja, ki so grenile življenje domačinom in povzročile nezadovoljstvo pri turistih. Bile so tema tega poletja, tudi v medijih. Slednji so pozornost bralcev že v naslovnicah pritegnili s katastrofičnimi izjavami župana: “Razmere so nevzdržne, občani se izseljujejo …“. Hkratno naslavljanje ministrstva za infrastrukturo (MZI) zaradi začasne zaustavitve gradnje JRC, bralcu, ki nima drugih informacij o zadevi, zavajujoče sporoča, kot da je vzrok za neobvladano prometno situacijo le na strani države.
Pa je temu res tako? Priznajmo si, skorajda vsakdo na Bledu se gre turizem, ne želi pa spremljajočega prometa, kot da bi turisti peš prihajali na Bled. Stihijsko povečevanje nastanitvenih kapacitet, ki že presegajo število prebivalcev ter nepremišljena promocija Bleda z ozirom na njegove, v tem času (ne)obstoječe infrastrukturne zmogljivosti, so recept za preobremenitev prometnih žil.
Sprašujem, zakaj nas nastala situacija preseneča, vznemirja, dviguje prah? Bila je vendar predvidljiva.
Šum v komunikaciji med državo in občino v zadevi JRC
Ali lahko tiskovno konferenco (tiskovka), sklical jo je župan Bleda A. Mežan dne 21. 8. 2024 in je bila očitno namenjena javnemu razčiščevanju šuma v komunikaciji med ministrstvom za infrastrukturo (MZI) ter občino v zadevi nadaljevanja gradnje JRC na Bledu, razumemo tudi kot poskus odvračanja pozornosti od dejanskih vzrokov za prometno situacijo v času visoke sezone, ko so učinki množičnega turizma izven nadzora in preko vseh meja sprejemljivega?
Ob gledanju video posnetka s tiskovke sem se kot Blejka počutila kar malce nelagodno. Zdelo se je, kot da je ministrica gospa Bratušek morala priti in pojasnevati zapis, ki ga je MZI dne 13. 8. 2024 objavilo na svojem portalu kot odgovor na govorice in izjave, ki so o predmetni zadevi krožile v lokalnem okolju in tudi širše ter prilivale olje na že tako razgreto ozračje. Sporočilo tega zapisa je vendarle povsem jasno. Ali je bila tiskovka res potrebna in čemu oziroma komu je služila - saj še nismo v predvolilnem letu ! - naj ostane zgolj retorično vprašanje.
V zadnjih Blejskih novicah je nekaj zapisov na ponovno aktualizirano temo o JRC, vključno s poročilom občine s tiskovke, ki so izhodišče za replike v nadaljevanju.
Župan, zaustavite konje!
Naj začnem z rubriko Županova beseda, v kateri se hvali, kako mu je uspelo s pogojevanjem - ob prvotni zavrnitvi, da občina kot vsako leto doslej odobri možnost zapore cest in najem parkirišč za udeležence Blejskega strateškega foruma (BSF) - doseči takojšen sestanek s predstavniki Direkcije za ceste RS, nakar šele je sledilo soglasje občine za potrebe BSF-ja. Občina Bled kot izsiljevalka?
To je bila morda poteza, ki jo volilci nagradijo, nevredna pa župana Bleda in nespodobna v komunikaciji z državo. Župan, niste predstavnik le svojih volilcev, temveč vseh občanov. Želim opozoriti, da je v tem kontekstu sklicevanje na ”moje občane“ nedopustno. Nisem “županova občanka“, temveč občanka Bleda.
Zatorej, župan, zaustavite konje!
Spominska praznina občine
V imenu korektnosti in verodostojnosti obveščanja javnosti, kar je bil očitno tudi povod za tiskovko, si vsebinski spodrsljaji v poročilu občine, ki je bilo objavljeno v Blejskih novicah, zaslužijo posebno pozornost.
Preseneča, da župan, ki je več mandatov zapored v funkciji svetnika (so)odločal v postopkih nastajanja projekta JRC, že na tiskovki ni odreagiral ob navedbi predstavnika DRSI Tadeja Mirkca, vodje sektorja za investicije v ceste kot tudi ministrice Bratuškove, da “je bila trasa v prostor umeščena od leta 2012“. Ta podatek je nekorekten in je bil nekritično prenešen v objavljeno poročilo občine. S sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu za JRC je trasa v prostor umeščena že od leta 2002. In ta trasa, koridor je bil potrjen že davnega leta 1993, navkljub ponavljajočim pobudam lokalnega prebivalstva ter spremenjenim razmeram v prostoru, ostaja nespremenjena do današnjih dni, zaradi česar je vir “zavlačevanj“ v postopkih priprave projekta.
Tekom, v poročilu zamolčanega desetletja (2002 -2012), so se namreč odvijale aktivnosti in sprejemale odločitve, ki bodo zaznamovale tudi pripravo projekta za III. fazo, to je odsek trase od izhoda iz predora Straža skozi poseljeno območje vasi Mlino in Zazer do priključka na cesto v smeri Bohinj.
Obveščanje javnosti s posredovanjem netočnih, nepopolnih ali selektivno izbranih podatkov dopušča domnevo, da gre za namerno zavajanje in manipuliranje javnosti v maniri znanih praks iz preteklosti, ko sta investitor, torej država ter občina tvorno sodelovali in pri tem nista izbirali sredstev. Kajti, zgodba O projektu JRC , ki dopolnjuje poročilo s tiskovke, ni le “projekt dolge brade“, temveč zgodba o sosledju napačnih ocen in odločitev, prepletena s perfidnimi manevri, s katerimi so občinski oblastniki in pristojno ministrstvo skoraj dvajset let zavajali javnost in manipulirali z lokalnim prebivalstvom. Je pa res, da na Bledu imamo problem, saj med nami ni zadostne mase aktivnih državljanov, ki bi podvomili v s strani oblastnikov predstavljene podatke in informacije ter jih kritično pretresli. V takih okoliščinah je projekte lažje izpeljati, saj se inertna javnost kar sama izključi ter odločanje nekritično in neodgovorno prepusti svojim izvoljenim predstavnikom.
Odsotnost politične volje
Prostorske ureditve so na koncu vedno politične odločitve.
Ne z namenom iskanja krivcev, temveč z namenom za boljše razumevanje okoliščin, v katerih se nahaja projekt JRC, naj gornjo trditev v nadaljevanju podkrepim s faktografsko nanizanimi dejstvi, s poudarkom vezanim na odsek III. faze, za katero se pripravljajo projektne rešitve. Dejstvo je, da je občina, v katere izključni pristojnosti in na njen strošek je od leta 2008 umeščanje trase državne ceste v prostor, ob podpori investitorja, uspešno zavračala pobude, da se za potek trase skozi poseljen prostor vasi Mlino in Zazer, ki navkljub omilitvenim ukrepom ostaja problematičen, najde ustreznejšo rešitev. Pišem z vidika izkušenj CIM.
Faktografija procesa nastajanja projekta JRC
Ker je bila občina na pripombe vaščanov v zvezi s sprejetim lokacijskim načrtom (LN) za JRC neodzivna, so se leto dni po sprejetju LN, torej 2003 prebivalci obeh prizadetih vasi združili v civilni iniciativi Mlino (CIM) z namenom, da preprečijo razkosanje vasi. Še istega leta so županu predstavili predlog svoje variante, ki je vključevala obstoječo cesto pod Kozarco in naj bi se v nadaljevanju preko Mlinskega polja priključila na predor Straža.
Takratni župan J. Antonič je na sestanku z Mlinani (2005) obljubil, da bo njihov predlog predstavil ministru. Ker v nadaljevanju v zadevi ni bilo zaznati premikov, je neposredno poizvedovanje na ministrstvu leta 2008 razkrilo, “da je župan J. Antonič na ministrstvu podal odločitev občine, da se postopki JRC vodijo po sprejetem LN“.
Sledilo je obdobje oblastovanja tandema J. Fajfar / M. Berčon. Vseskozi je bilo znano županovo odklonilno stališče do morebitne spremembe trase. Njegova maksima je bila, da bodo obvoznico po obstoječi trasi “spravili skozi na vsak način“. Obdobje je zaznamovalo širjenje lažnih trditev, med drugim, češ da CIM nasprotuje gradnji JRC. CIM ni nasprotovala, temveč se ni strinjala s potekom trase skozi poseljen vaški prostor in je celo pripravila svojo alternativno varianto. Ponavljajoče širjenje laži ob vsaki priložnosti je skozi leta oblikovalo javno mnenje, ki je razdvajalo lokalno skupnost in jo odvračalo od morebitne podpore CIM. Tudi zaradi tega se na Bledu nismo zmogli poenotiti, kar je bilo v škodo projekta.
Leta 2008 je CIM na občino naslovila pobudo za spremembo LN in predlagala svojo varianto. Strokovne službe Občine Bled so občinskemu svetu predlagale, da pobudo zavrne. V obrazložitvi so se opirale na mnenje takratnega odgovornega projektanta g. Repeža, da se je “s strokovno presojo izkazalo, da je potek predlagane trase, glede na standarde tehnično neizvedljiv“. Iz grafičnega prikaza, na katerem je temeljila njegova presoja, je bilo razvidno, da niveletni prikaz ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, kjer se v Mačkovcu obstoječa cesta priključuje na cesto Bled – Bohinj. Izračune je namreč naredil za staro vojaško pot iz prve svetovne vojne, ki se je nekaj deset metrov vzhodneje in posledično bolj strmo priključevala na cesto smer Bled – Bohinj. V naravi jo med ščavjem najdejo le še stari Mlinani, obstaja pa v arhiviranih dokumentih. Kljub opozorilu svoje napake ni popravil. Obveljalo je, da varianta CIM ni izvedljiva. In zanimivo, to ”strokovno mnenje v fizični obliki ne obstaja“! Na osnovi česa so torej odločali občinski svetniki?
Obrobna pripomba: Vloga CIM-a je bila v delovnem gradivu za sejo OS pomanjšana v droben tisk. Premišljena poteza, gre za psihološki moment, saj bralci drobni tisk praviloma preskočijo. Naj omenim, da večina svetnikov, ki so odločali o zadevi, poteka trase v naravi ni poznala.
Leta 2012 je bil sprejet OPPN za JRC. Sklep o začetku priprave OPPN je določal, “da se pri pripravi projekta uporabijo vse dotlej izdelane strokovne podlage …, izdelava variantnih rešitev ni predvidena“. Ko se je namreč 2007-8 začelo s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi LN, je bilo ugotovljeno, da tehnične rešitve kot so bile predvidene v LN, niso več odgovarjale tehničnim zahtevam varnosti skladno s spremenjenimi področnimi zakoni. Začel se je postopek priprave novega prostorskega načrta, ki je izrecno izključeval možnost pridobivanja variantnih rešitev. Posledično se naše pobude, da se v pripravo OPPN vključi tudi našo varianto, “ni upoštevalo“.
Obrobna pripomba: Številčen odziv na javni obravnavi (2011) je pričal o tem, kako pereča je bila problematika glede že začrtane trase v LN, ki je bil strokovna podlaga za nastajajoči OPPN. Direktor občinske uprave M. Berčon je poskušal trajanje javne obravnave omejiti na eno (1) uro, navzoči pa naj bi imeli na razpolago le dve (2) minuti.
V objavljenem Stališču občine do pripomb, predlogov javnosti, so bili osebni podatki predlagateljev skladno z zakonom zakriti, razen liste CIM, na kateri je bilo več kot 40 podpisov. Nekateri podpisniki so bili po tej objavi deležni verbalnih napadov s strani sokrajanov.
Leta 2015 je bil sprejet OPN. V procesu priprave prostorskega načrta je takratni direktor Direkcije RS za ceste, mag. G. Ficko leta 2010 podal usmeritev za načrtovanje, da “je na območju Občine Bled potrebno upoštevati sprejeti LN (DPN) za južno obvoznico Bleda“. Vmešavanje države v pristojnost občine? Tudi tokrat se pobude CIM “ni upoštevalo“.
Poigravanje ter izigravanje CIM ter odsotnost politične volje, da se na osnovi predlagane variante pripravi idejna rešitev, ki se uporabi za pridobitev predhodnih mnenj in pogojev, so botrovali naši odločitvi, da smo se leta 2014 pritožili na Evropsko komisijo (EK). Pritožba je bila uspešna, saj je EK pritrdila vsem štirim točkam naše pritožbe. Država Republika Slovenija je dobila opomin in sledilo je noveliranje področnih zakonov.
Po tem, ko so novelirani področni zakoni (2017) začeli veljati, smo v CIM obnovili prizadevanja, da se našo varianto obravnava kot alternativo načrtovani. Potrebnih je bilo veliko srečanj med predstavniki občine, pristojnega ministrstva, projektanti in CIM, da je dozorela politična volja in je občinski svet (OS) odobril sredstva za pripravo idejne rešitve po naši varianti. Ugodili so tudi naši zahtevi, da nalogo opravi neodvisen projektant, torej nekdo, ki ni bil kontaminiran z več kot dvajsetletno zgodovino nastajanja projekta JRC.
In glej ga šmenta, po sedemnajstih letih (2003 - 2020) je bila končno ovržena trditev odgovornega projektanta, da “je potek predlagane trase, glede na standarde tehnično neizvedljiv“.
Obrobna pripomba: V to obdobje intenzivnih dogovarjanj je v javnosti odjeknila novica, da “naj bi bila dolgoletna želja lastnikov zemljišč in iniciative vaščanov, da se načrtovano traso poglobi“. Poizvedovanje v zadevi je razkrilo, da je lažno novico lansiral takratni direktor občinske uprave, v tem mandatu občinski svetnik M. Berčon, ki jo je posredoval na STA, od koder so jo povzeli mediji. CIM ga je povabila na sestanek, da mu je obrazložila edini cilj njenega delovanja, to je bil javni interes, da se ohrani celovitost vasi in traso umesti pod Kozarco, medtem ko so lastniki zemljišč izražali svoj zasebni interes. Lažne novice javno ni demantiral. Šlo je za naklepno laž, lansirano z namenom (ponavljajoča distribucija na Radio Triglav, ki nagovarja lokalno prebivalstvo), da se širi zavajajoča iluzija, da občina dela po željah CIM.
Na izredni seji OS dne 15. 7. 2020 je OS Občine Bled ugotovil, da “ima na osnovi prelimenarnega vrednotenja obeh variant na razpolago dovolj informacij o odločitvi glede variante poteka trase, zato meni, da nadaljnja izdelava študij in preveritev za namen umeščanja trase CI-A v prostor ni smiselna“. Ponovno so potrdili načrtovano traso OPPN, ob tem pa zanemarili, da je današnje razumevanje upravljanja s prostorom tako drugačno, da je leta 2020 znova potrjena trasa, načrtovana leta 2002 (LN) na osnovi zakonodaje iz leta 1986, umeščena v poseljen vaški prostor, povsem nesprejemljiva.
Obrobna pripomba: Neodvisni projektant je zapisal, da“ v primeru izbora variante CI-A bo potrebno zagotoviti pravno podlago za projektiranje in izvedbo posega v prostor, za kar bo potrebno izvesti postopek sprememb in dopolnitev OPN in OPPN. Ocenjujemo, da bi lahko čas priprave strokovnih podlag, študije in pravne podlage za dovolitev posega znašal predvidoma 3 leta“.
Torej, ocena strokovnjaka je bila, da se s projektom lahko nadaljuje, prevladala pa je ocena občinskih svetnikov, utemeljena kot zgoraj citirano.
Pribijanje na pranger
Na Bledu nismo “talci štirih domačinov, ki odkup zemljišč zavlačujejo s pravniškimi akrobacijami“. Na Bledu žanjemo kar sta država in občina sejali v zadnjih dveh desetletjih. Pa žetve še ni konec. Osebno menim, da je bil leta 2008 narejen “izvirni greh“. Predlog CIM-a za spremembo LN je bil zavrnjen z obrazložitvijo, ki je temeljila na zavajujoči oceni odgovornega projektanta. Ob drugačni odločitvi bi se danes gradnja JRC zelo verjetno že zaključevala. V izogib morebitnemu pribijanju na pranger tudi v nadaljevanju zgodbe o JRC, s soglasjem lastnice izletniške kmetije na Mlinem lahko že sedaj povem, da svojega zemljišča ne bo prodala za nobeno ceno. Četudi je ohranjanje celovitosti vasi javni interes in ne zasebni, bo za dosego cilja uporabila vsa pravna sredstva.
JRC – projekt državnega pomena
Če je namera države, da “končno uredi prometne razmere v enem od najpomembnejših turističnih biserov Slovenije“ resno mišljena, potem mora država preprečiti, da se zgodi razvrednotenje prostora, kot se je zgodilo na Betinskem klancu. Strinjam se s sokrajanom gospodom F. Kindlhofrom, ki je zapisal:“Poglejte si to rano tik pred Bledom … krožišče je uničenje nekdanje lepe podobe pokrajine, huda nezaceljiva rana“.
Fazna izvedba gradnje omogoča, da se ponovno razmisli, ali je razumno začeti s pripravo projektnih rešitev za III. fazo, saj se obeta problem pridobivanja zemljišča. Tvorno sodelovanje države in občine v preteklosti, ki je služilo uspešnemu zavračanju pobude CIM-a po spremembi trase, oba protagonista zavezuje, da skupaj razmislita, kaj je v danih okoliščinah vendarle še možno storiti.
Če upoštevamo, da bo po oceni poznavalcev izvedba II. faze, ki vključuje tudi predor Straža in ob upoštevanju časa, ki bo potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja, trajala najmanj pet let, potem bi ta čas moral zadostovati za pripravo novega projekta za III. fazo. Prelimenarno vrednotenje variant CI-A in variante po OPPN je bilo že opravljeno (leta 2020). Država ima moč in vemo, da če država hoče, je vse mogoče, kot to dokazuje primer Magna. Po dvajsetih letih izigravanja CIM, kot je razvidno iz faktografije, imata tako država kot občina dolg, ki ga je treba poravnati tudi v odgovornosti do naslednjih generacij.
Bilo bi absurdno, če bi dosežek v Bruslju ostal brez učinka v dobrobit ohranjanja celovitosti obeh vasi.
Mlino – oaza miru
Območje vasi Mlino je predragocen prostor za turistično ponudbo Bleda, da bi bilo odločanje o njegovi usodi prepuščeno le enemu človeku, četudi je to župan. Tako kot njegovi predhodniki je klonil pod retoriko strahu oziroma ustrahovanja: “Vztrajanje pri spremembi trase bi povzročilo časovni zamik za desetletje“. To je mantra, ki se kot rdeča nit vleče vse od sprejetja LN. Na čem pa temelji ta ocena? Neodvisni projektant predvidi 3 leta, investitor pa straši z desetletjem?
Če država ne bo presekala te zgodbe, ne bomo dobili odgovora. V kolikor bo III.faza ostala nespremenjena, se obeta “zavlačevanje“. Pa ne po krivdi lastnikov zemljišč! Ohranjanje celovitosti vasi je v javnem interesu. Gostje, razočarani nad gnečo v ožjem središču Bleda, nad gostoto prometa, nad hrupom, ob obisku vasi, kjer si na izletniški kmetiji ob ponudbi doma pridelanih dobrot privežejo dušo in uživajo v miru idiličnega vaškega okolja, govorijo o “oazi miru“. Ali ni naša zaveza, da jo ohranimo tudi za naslednje rodove?
Veseli me, da ste vztrajali do konca, saj pripoved o “zgodbi z dolgo brado“ ni mogla biti krajša. Upam, da vas bo vzpodbudila k razmisleku o tem, kaj lahko vi prispevate k tej zgodbi.
Sonja Dornik,
skrbnica listinske dokumentacije v zadevi CIM / projekt JRC (obdobje 1998 – 2020)
PS: Zaključno pojasnilo v poročilu občine, da je občina na tiskovko povabila le predstavnike medijev, je smiselno, če dodamo, da pojasnilo ne opravičuje reakcije direktorja javnega zavoda Turizem Bled B. Vebra – tiskovka je bila v prostorih Triglavske rože - ki je po pripovedovanju navzočih, poleg novinarjev je bila navzoča tudi peščica občanov, ob podpori varnostnika dal jasno vedeti, da navzočnost občanov ni zaželena.
Vir: mojaobcina.si - Povezava do članka