Znanci iz Holandije, ki so več kot tri desetletja zapored preživljali dopust na Bledu, so zadnji dve leti zelo zadovoljni z dopustovanjem v Bohinju. Na Bled se vračajo le na obisk izletniške kmetije na Mlinem. Toda letos bi bili za obisk priljubljene kmetije skorajda prikrajšani. Zgroženi so pripovedovali, da ko so z državne ceste iz smeri Bohinja zavili na lokalno cesto, ki z jezerske strani edina vodi v vas Mlino, so se morali ustaviti, saj jim je vožnjo preprečilo na cestišču parkirano osebno vozilo. Z druge strani ceste pri Merkatorju jih je nagovorjala na stolu sedeča oseba, ki je kazala na prometne znake ob parkiranem vozilu: omejitev hitrosti na 30 km/h, znak za prepoved vožnje, razen za imetnike blejske kartice in za lokalni promet ( zapis je le v slovenskem jeziku !) ter znak, da se kršitelje oglobi z 200 EUR z dopisom v angleščini: “Allowed for guests“. Katerim gostom je vožnja dovoljena, jim ni uspelo razvozlati, saj z rediteljico, ki je govorila le slovensko, sporazumevanje ni bilo možno. Morali so se obrniti in po več kilometrov dolgem obvozu le prišli na svoj cilj. Od državne ceste do izletniške kmetije je sicer približno 250 m ! Je to blejska različica trajnostnega turizma?
Poizvedovanje pri lastnici izletniške kmetije je razkrilo, da odkar se izvaja poostren nadzor prometa na uvozu v njihovo vas, so imeli nekateri njihovi gostje enake izkušnje; zmedeta jih kombinacija prometnih znakov in barikada na uvozu , zato se obrnejo in poiščejo druge poti do njih.
Lokalni promet na Bledu nadzirajo redarji v sestavi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki (MIR) ; praktično vsakodnevno, na različnih lokacijah in v različnih obdobjih, je povedal vodja občinskega redarstva za Radio SLO 1. Letos pa je občina uvedla “posodobljen prometni režim za uporabo določenih lokalnih cest“. V poletni turistični sezoni so na posameznih odsekih, kjer so ceste kategorizirane le za lokalni promet, vzpostavili zapore. Nadzora ne izvajajo redarji, temveč reditelji.
Reditelji niso v sestavi MIR. Izvedbo zelo po domače izvedenega nadzora bi težko opisali kot posodobljen prometni režim. Poznavalce prvobitnega vaškega življenja spominja bolj na oživljanje stare vaške šege – šranganje. Če so v preteklosti fantje pri vhodu v vas postavili pregrado z namenom, da jim ženin plača odkupnino za nevesto, pa novodobna blejska verzija od voznika zahteva, da se reditelju “odkupi“ z blejsko kartico ali izkaže, da je kot turist nastanjen v vaseh Mlino ali Selo. Vsi drugi se morajo obrniti, sicer jih v nadaljevanju poti, ki je po južnem robu Bleda speljana vse do državne ceste, pri mostu čez Savo Dolinko, redarji lahko oglobijo z 200 evri. Obujanje starih vaških šeg v kontekstu folklornih prireditev je zanimiva ponudba za turiste, posodobljena blejska verzija pa je do turistov neprijazna. Sicer pa, na kakšni pravni podlagi temelji ta “posodobljeni prometni režim“ ? Zakaj blejska policija diskretno odmika pogled od vozila, parkiranega na vozišču lokalne ceste? In kdo je rediteljem dodelil pristojnost, da ustavljajo voznike ? Župan? Kdo jih plačuje? Občina ali vaški lobiji, ki želijo tudi v času visoke sezone ohraniti vaško idilo za svoje goste ?
Ko blejski župan v radijskem prispevku razlaga, da je namen poostrenega nadzora zaščititi lokalno prebivalstvo in blejske vasi pred tranzitnim prometom, se zapleta v protislovja. Strinjam se z županovo trditvijo, da so bile vaške poti zgrajene za konjske vprege, toda tudi vaška prometna infrastruktura je bila prilagojena jeklenim konjičkom. Teh je v vaseh vedno več: tudi tistih, s katerimi se pripeljejo v vaseh nastanjeni turisti, do vasi Selo jih vozi celo avtobus. Županova protekcionistična obravnava vaškega življa, češ da tranzitni promet vaščanom in voznikom povzroča tres, je diskriminatorna do drugih občanov Bleda, ki smo prav tako talci nevzdržnih prometnih razmer. Vsi smo v istem čolnu, če želimo ohraniti ravnovesje bo potrebna strpnost tudi pri prebivalcih vasi Mlino in Selo.
Morda bi skozi stoletja nastajajoče vasi, ki so v svojih jedrih dragocena naselbinska dediščina, morali bolj zaščitit pred lastnimi prebivalci. Zahteve po rahljanju varstvenih režimov spodjedajo dediščinsko substanco, identiteto in avtentičnost teh vasi. Nekdanji hlevi in gospodarska poslopja se spreminjajo v turistične objekte, garteljci naših babic pa v tlakovana parkirišča. Tako se na Mlinem, v varovanem vaškem jedru , nahaja celo plačljivo parkirišče!
Mantra, da rešitev lahko prinese le izgradnja južne razbremenilne ceste (JRC), ne zdrži kritične presoje. Na Bledu potrebujemo JRC, da se središče mesta in predvsem južno jezersko obalo - jezero je naravna vrednota državnega pomena - razbremeni tranzitnega prometa. Sicer pa moramo sprejeti dejstvo, da prekomeren turizem generira tudi prekomerne prometne obremenitve. K temu pa prispevajo tudi blejske vasi, ki se s turistifikacijo spreminjajo v turistična naselja.
Šranganje uvoza v vas ni rešitev. Vprašanje je tudi zakonitost tega ukrepa, ki je škodljiv za turizem , saj so gostje začudeni in ogorčeni. Je to v javnem interesu ? Vsekakor pa gre modus izvedbe ukrepa v štric s tlečo abotno idejo o samostojnem zakonu o Bledu.
Potrebna bo čuječnost !
Sonja Dornik